eu-charter

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah

Člen 51 - Področje uporabe

Člen 51 - Področje uporabe

1. Določbe te listine se uporabljajo za institucije, organe, urade in agencije Unije ob spoštovanju načela subsidiarnosti, za države članice pa samo, ko izvajajo pravo Unije. Zato spoštujejo pravice, upoštevajo načela in spodbujajo njihovo uporabo v skladu s svojimi pristojnostmi in ob spoštovanju meja pristojnosti Unije, ki so ji dodeljene v Pogodbah. 2. Ta listina ne razširja področja uporabe prava Unije preko pristojnosti Unije niti ne ustvarja nikakršnih novih pristojnosti ali nalog Unije in ne spreminja pristojnosti in nalog, opredeljenih v Pogodbah..

Pojasnila

  • Text:

    Namen člena 51 je opredeliti področje uporabe Listine. Prizadeva si jasno določiti, da se Listina ob upoštevanju načela subsidiarnosti najprej uporablja za institucije in organe Unije. Ta določba je bila sestavljena v skladu s členom 6(2) Pogodbe o Evropski uniji, ki od Unije zahteva, da upošteva temeljne pravice, in v skladu z mandatom, podeljenim v okviru Evropskega sveta v Kölnu. Izraz `institucije` je določen v pogodbah. V pogodbah se izraz `organi, uradi in agencije` navadno uporablja za označevanje vseh teles, ustanovljenih s pogodbama ali sekundarno zakonodajo (glej npr. člen 15 ali 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije).
    V zvezi z državami članicami sodna praksa Sodišča nedvoumno določa, da je zahteva po spoštovanju temeljnih pravic, opredeljenih v okviru Unije, za države članice zavezujoča le tedaj, ko ukrepajo znotraj področja uporabe prava Unije (sodbe z dne 13. julija 1989 v zadevi Wachauf, 5/88, rec. 1989, str. 2609, z dne 18. junija 1991 v zadevi ERT, rec. 1991, str. I-2925, in z dne 18. decembra 1997 v zadevi Annibaldi, C-309/96, rec. 1997, str. I-7493). Sodišče je nedavno potrdilo to sodno prakso: `Treba je tudi upoštevati, da so zahteve, ki izhajajo iz varstva temeljnih pravic v pravnem redu Skupnosti, prav tako zavezujoče za države članice pri njihovem izvajanju pravil Skupnosti ...` (sodba z dne 13. aprila 2000 C-292/97, rec. 2000, str. I-2737, točka 37). Seveda se to pravilo, utemeljeno v tej listini, uporablja za centralne organe in regionalne ali lokalne organe ter za javne organizacije pri njihovem izvajanju prava Unije.
    Odstavek 2 skupaj z drugim stavkom odstavka 1 potrjuje, da Listina ne more povzročiti širitve pristojnosti in nalog, ki so s pogodbama dodeljene Uniji. Gre za to, da se izrecno navedejo logične posledice, ki izhajajo iz načela subsidiarnosti in dejstva, da ima Unija samo tiste pristojnosti, ki so ji bile dodeljene. Temeljne pravice, zagotovljene v Uniji, učinkujejo le v okviru pristojnosti, določenih v pogodbah. Zato lahko obveznost institucij Unije, da v skladu z drugim stavkom odstavka 1 spodbujajo načela, podana v Listini, obstaja le v mejah teh pristojnosti.
    Odstavek 2 tudi potrjuje, da Listina ne more povzročiti širitve področja uporabe prava Unije preko njenih pristojnosti, določenih v pogodbah. Sodišče je že opredelilo to pravilo v zvezi s temeljnimi pravicami, ki se štejejo kot del prava Unije (sodba z dne 17. februarja 1998 v zadevi Grant, C-249/96, rec. 1998, str. I-621, točka 45). V skladu s tem pravilom je samoumevno, da sklicevanje na Listino v členu 6 Pogodbe o Evropski uniji ne more samo po sebi pomeniti širitve obsega ukrepov držav članic, ki se štejejo kot `izvajanje prava Unije` (v smislu odstavka 1 in zgoraj navedene sodne prakse).

    Source:
    Uradni list Evropske unije C 303/17 - 14.12.2007
    Preamble - Explanations relating to the Charter of Fundamental Rights:
    V nadaljevanju navedena pojasnila so bila prvotno pripravljena pod vodstvom predsedstva Konvencije, ki je sestavilo Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Ta pojasnila so bila posodobljena pod vodstvom predsedstva Evropske konvencije zaradi prilagoditve besedila Listine s strani omenjene konvencije (zlasti členov 51 in 52) in nadaljnjega razvoja prava Unije. Čeprav sama nimajo pravne veljave, so dragocena pomoč pri razlagi in pojasnjevanju določb Listine.

Sodna praksa

Nacionalnem ustavnem pravu

4 results found

  • Constitution of the Republic of Croatia
    Država:
    Croatia
  • De Belgische Grondwet
    Država:
    Belgium

    Artikel 191. Iedere vreemdeling die zich op het grondgebied van België bevindt, geniet de bescherming verleend aan personen en aan goederen, behoudens de bij de wet gestelde uitzonderingen.

  • La Constitution Belge
    Država:
    Belgium

    Article 191; Tout étranger qui se trouve sur le territoire de la Belgique jouit de la protection accordée aux personnes et aux biens, sauf les exceptions établies par la loi

  • The Belgian Constitution
    Država:
    Belgium

    Article 191. All foreigners on Belgian soil benefit from the protection provided to persons andproperty, except for those exceptions provided for by the law.

Pravo EU

3 results found

Mednarodno pravo

0 results found

Gradivo

  • Report / Paper / Summary
    4
    November
    2021
    This report outlines to what extent legal aid is available to those held in pre-removal detention in the 27 EU Member States, and in North Macedonia and Serbia, during procedures related to their return. These involve decisions on return, on detention pending removal, the removal itself and on bans on entry. The report also examines when people are entitled to free legal aid and how this aid is funded, as well as who provides representation and various factors that limit the scope of legal aid.
  • Report / Paper / Summary
    11
    October
    2021
    This report proposes a framework for becoming, and functioning as, a ‘human rights city’ in the EU. It includes ‘foundations’, ‘structures’ and ‘tools’ for mayors, local administrations and grassroots organisations to reinforce fundamental rights locally. It is based on existing good practice and expert input by representatives of human rights cities in the EU, academic experts, international organisations and city networks.
  • Report / Paper / Summary
    22
    September
    2021
    Civil society organisations play a vital role in promoting fundamental rights, but they face diverse challenges across the European Union. This report presents FRA’s findings on a range of such challenges. The findings are based on research, and on two online consultations with civil society organisations, carried out in 2020.
  • Fundamental Rights Report
    10
    June
    2021
    FRA’s Fundamental Rights Report 2021 reviews major developments in the field in 2020, identifying both achievements and areas of concern. It also presents FRA’s opinions on these developments, including a synopsis of the evidence supporting these opinions. This year’s focus chapter explores the impact of the COVID-19 pandemic on fundamental rights. The remaining chapters cover: the EU Charter of Fundamental Rights; equality and non-discrimination; racism, xenophobia and related intolerance; Roma equality and inclusion; asylum, borders and migration; information society, privacy and data protection; rights of the child; access to justice; and the implementation of the Convention on the Rights of Persons with Disabilities.
  • Opinion / Position Paper
    30
    April
    2021
    This opinion illustrates the extent and nature of lived experiences of inequality and discrimination across the EU. It does so with reference to the grounds of discrimination and areas of life covered by the racial and employment equality directives, as well as in relation to the grounds and areas covered by the proposed Equal Treatment Directive.
  • Handbook / Guide / Manual
    17
    December
    2020
    Z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in pravom Evropske unije se zagotavlja vse pomembnejši okvir za varstvo pravic tujcev. Zakonodaja Evropske unije v zvezi z azilom, mejami in priseljevanjem se hitro razvija. Obsežna sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice se nanaša zlasti na člene 3, 5, 8 in 13 EKČP. Sodišče Evropske unije je vse pogosteje pozvano, naj se izreče o razlagi določb prava EU na tem področju. V tretji izdaji tega priročnika, ki je bila posodobljena do konca julija 2020, sta zakonodaja Evropske unije in sodna praksa obeh evropskih sodišč predstavljeni na dostopen način. Priročnik je namenjen delavcem v pravni stroki, sodnikom, tožilcem, uradnikom za priseljevanje in nevladnim organizacijam v državah članicah EU in Sveta Evrope.
  • Fundamental Rights Report
    11
    June
    2020
    Ta osrednja tema podrobneje obravnava uporabo Listine
    Evropske unije o temeljnih pravicah, ki je pravno zavezujoča
    že 10 let. Na ravni EU je postala prepoznavnejša, spodbudila
    pa je tudi novo kulturo spoštovanja temeljnih pravic. Na
    nacionalni ravni sta uporaba Listine in ozaveščenost o njej
    omejeni. Na sodiščih se uporaba tega sodobnega instrumenta
    povečuje, kar kaže, da ima vpliv, vlade in parlamenti pa ga
    še naprej uporabljajo le redko. Tako na primer skoraj nič ne
    kaže na to, da kdo redno podrobno preverja, ali je nacionalna
    zakonodaja za prenos prava EU skladna z Listino.
  • Fundamental Rights Report
    11
    June
    2020
    FRA’s Fundamental Rights Report 2020 reviews major developments in the field in 2019, identifying both achievements and areas of concern. It also presents FRA’s opinions on these developments, including a synopsis of the evidence supporting these opinions. This year’s focus chapter explores how to unlock the full potential of the EU Charter of Fundamental Rights.
  • Report / Paper / Summary
    12
    November
    2019
    The Charter is most effective, and has a real impact on people’s lives, when parliaments, governments and courts at local, regional and national levels all actively apply it. The national sphere is particularly relevant. A strong fundamental rights architecture and committed national governments and parliaments are key to letting the Charter unfold its potential at this level. Civil society organisations (CSOs) and national human rights institutions (NHRIs) are also crucial given their contributions to the protection and promotion of Charter rights.
  • Report / Paper / Summary
    17
    May
    2018
    Organizacije civilne družbe v Evropski uniji imajo ključno vlogo pri spodbujanju temeljnih pravic, vendar je zanje to zaradi pravnih in praktičnih omejitev postalo težavnejše. Čeprav
    obstajajo izzivi v vseh državah članicah EU, se njihova prava narava in obseg razlikujeta. Na splošno so podatki in raziskave o tem vprašanju, vključno s primerjalnimi raziskavami,
    pomanjkljivi.
    Poročilo agencije FRA zato obravnava različne vrste in vzorce izzivov, s katerimi se srečujejo organizacije civilne družbe, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami v EU. V njem so
    izpostavljene tudi obetavne prakse, ki lahko te zaskrbljujoče vzorce izničijo.