17
December
2020

Priročnik o evropski zakonodaji v zvezi z azilom, mejami in priseljevanjem - Izdaja 2020

Z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in pravom Evropske unije se zagotavlja vse pomembnejši okvir za varstvo pravic tujcev. Zakonodaja Evropske unije v zvezi z azilom, mejami in priseljevanjem se hitro razvija. Obsežna sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice se nanaša zlasti na člene 3, 5, 8 in 13 EKČP. Sodišče Evropske unije je vse pogosteje pozvano, naj se izreče o razlagi določb prava EU na tem področju. V tretji izdaji tega priročnika, ki je bila posodobljena do konca julija 2020, sta zakonodaja Evropske unije in sodna praksa obeh evropskih sodišč predstavljeni na dostopen način. Priročnik je namenjen delavcem v pravni stroki, sodnikom, tožilcem, uradnikom za priseljevanje in nevladnim organizacijam v državah članicah EU in Sveta Evrope.
Pregled

Od leta 2011 Agencija Evropske unije (EU) za temeljne pravice, Svet Evrope in Evropsko sodišče za človekove pravice objavljajo priročnike o različnih področjih evropskega prava. V tem priročniku, ki vsebuje pregled evropskih pravnih standardov v zvezi z azilom, mejami in priseljevanjem, so pojasnjeni veljavni ukrepi Sveta Evrope in ukrepi EU.

Priročnik je namenjen odvetnikom, sodnikom, tožilcem, mejnim policistom, uradnikom za priseljevanje in drugim osebam, ki sodelujejo z nacionalnimi organi, pa tudi nacionalnim institucijam za človekove pravice, nevladnim organizacijam in drugim organom, ki se morda srečujejo s pravnimi vprašanji na katerem od zajetih področij.

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah je z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe decembra 2009 postala pravno zavezujoča. Njena pravna vrednost je enaka vrednosti, ki jo imajo ustanovne pogodbe EU. Lizbonska pogodba določa tudi pristop EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, ki je pravno zavezujoča za vse države članice EU in Sveta Evrope.

Odkar smo leta 2014 objavili drugo izdajo tega priročnika, je prišlo do pomembnih sprememb v evropskem pravu v zvezi z azilom, mejami in priseljevanjem. S številnimi sprejetimi instrumenti EU se na primer nadgrajujejo ali vzpostavljajo novi obsežni informacijski sistemi EU za upravljanje migracij. Prišlo je tudi do manjših zakonodajnih sprememb, na primer v schengenskem pravnem redu o mejah, nedovoljenih migracijah in vizumih.

Podobno je Sodišče EU v svoji čedalje obširnejši sodni praksi pojasnilo več pravnih vprašanj, ki so se pojavila pri izvajanju prava EU na področju migracij in azila. Evropsko sodišče za človekove pravice je izdalo tudi več pomembnih sodb, zlasti na področju pogojev za sprejem prosilcev za azil. Glede na te spremembe je bilo treba priročnik posodobiti, da bi bile njegove pravne smernice še naprej točne.

Brexit

Since the UK’s withdrawal from the EU as of 1 February 2020, British nationals are now third-country nationals.

After the transition period expired at the end of 2020, legal relations between the EU and the United Kingdom are governed, as of 1 January 2021, by the EU-UK Trade and Cooperation Agreement and its Protocols thereto.

The new arrangements set out the conditions for British nationals – who are exempt from visa requirement for short-term stays under Regulation (EU) 2019/592 – to work in, travel or move to the EU, paired with provisions on social security coordination.

The new treaty rules provide an additional basis for bilateral law enforcement cooperation to continue between the UK and the EU, including information-sharing on wanted and missing persons.

A Joint Political Declaration on Asylum and Returns notes the importance of good migration management and recognises the special circumstances arising from border controls and other complex travel arrangements. To this end, the UK intends to bilaterally negotiate with the most concerned EU Member States to reach practical arrangements on asylum, family reunion for unaccompanied children and irregular migration.