Ta brošura pomaga uradnim osebam in organom pri obveščanju prosilcev za azil in migrantov o obdelavi njihovih prstnih odtisov v sistemu Eurodac v razumljivi in dostopni obliki.
Namen priročnika Otroci brez starševske oskrbe, odkriti v državi članici EU, ki ni njihova matična
država je krepiti odziv vseh ustreznih akterjev za zaščito otrok. Zaščita teh deklic in dečkov je
ključna in obvezna za vse države članice EU ter izhaja iz mednarodnega in evropskega pravnega
okvira. Priročnik se osredotoča na otroke, ki so žrtve trgovine z ljudmi, in ogrožene otroke, izvaja
ukrepe, določene v sporočilu iz leta 2017 o krepitvi ukrepov EU proti trgovini z ljudmi, ter upošteva
opredeljene vzorce, vključno s specifiko spola v zvezi s kaznivim dejanjem.
Leta 2018 je bil na področju varstva temeljnih pravic dosežen napredek, opazno pa je bilo tudi nazadovanje. Poročilo agencije FRA o temeljnih pravicah 2019 zajema pregled razvoja glavnih dogodkov na tem področju ter opredeljuje dosežke in področja, ki so še vedno zaskrbljujoča. Predstavlja mnenja agencije FRA o glavnih dogodkih na tematskih področjih, ki jih zajema, in povzema dokaze za ta mnenja.
Države članice imajo izrecno dolžnost, da spodbujajo uporabo Listine. Ti pregledi posamičnih držav podpirajo tovrstna prizadevanja s predstavitvijo primerov uporabe Listine in osvetlitvijo njene dodane vrednosti.
To poročilo opisuje glavne ugotovitve druge raziskave FRA o izkušnjah Judov s kaznivimi
dejanji iz sovraštva, diskriminacijo in antisemitizmom v Evropski uniji – največje svetovne
raziskave o Judih, ki je bila kadar koli izvedena.
V tem priročniku je pojasnjeno, kaj je profiliranje, kateri pravni okviri ga urejajo ter zakaj je zakonitost profiliranja potrebna zaradi spoštovanja temeljnih pravic ter ključna za učinkovito policijsko delo in upravljanje meja. Priročnik vsebuje tudi praktične smernice o tem, kako se izogniti nezakonitemu profiliranju pri policijskih operacijah in operacijah upravljanja meja.
Kot zelo sodoben katalog človekovih pravic, ki vsebuje veliko pravic, ki jih ni mogoče najti v veljavnih listinah o pravicah, je Listina na papirju resnično videti dobro. Tisti, ki poznajo glavna načela prava EU, lahko običajno hitro navedejo, da je Listina vedno zavezujoča za EU, za države članice pa samo, ko „izvajajo pravo Unije“. Ampak kaj ta pogosto citirana določba iz člena 51 Listine dejansko pomeni?
V teh 10 ključnih elementih so povzete glavne točke, ki so jih strokovnjaki za komuniciranje in strokovni delavci z različnih področij izpostavili na strokovnih srečanjih Agencije za temeljne pravice (FRA), seminarjih za strokovne delavce in v okviru tematskih skupin v letih 2017 in 2018.
V letu 2017 je bil na področju varstva temeljnih pravic dosežen napredek, opazno pa je bilo tudi nazadovanje. Poročilo agencije FRA o temeljnih pravicah 2018 zajema pregled razvoja glavnih dogodkov na tem področju ter
opredeljuje dosežke in področja, ki so še vedno zaskrbljujoča.
Hiter razvoj informacijske tehnologije stopnjuje potrebo po trdnem varstvu osebnih podatkov, kar je pravica,
ki je zaščitena z instrumenti Evropske unije (EU) in Sveta Evrope. Varovanje te pomembne pravice prinaša
nove in pomembne izzive, saj se s tehnološkim napredkom širijo meje področij, kot so nadzor, prestrezanje
komunikacij in shranjevanje podatkov. Ta priročnik je bil oblikovan, da bi delavce v pravni stroki, ki niso
specializirani za varstvo osebnih podatkov, seznanil s tem nastajajočim področjem prava.
Organizacije civilne družbe v Evropski uniji imajo ključno vlogo pri spodbujanju temeljnih pravic, vendar je zanje to zaradi pravnih in praktičnih omejitev postalo težavnejše. Čeprav
obstajajo izzivi v vseh državah članicah EU, se njihova prava narava in obseg razlikujeta. Na splošno so podatki in raziskave o tem vprašanju, vključno s primerjalnimi raziskavami,
pomanjkljivi.
Poročilo agencije FRA zato obravnava različne vrste in vzorce izzivov, s katerimi se srečujejo organizacije civilne družbe, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami v EU. V njem so
izpostavljene tudi obetavne prakse, ki lahko te zaskrbljujoče vzorce izničijo.
Ker terorizem, kibernetski napadi in dobro razvite čezmejne kriminalne mreže pomenijo čedalje večje grožnje, je postalo delo obveščevalnih služb nujnejše ter bolj zapleteno in mednarodno. Tako delo lahko pomeni velik poseg v temeljne pravice, zlasti zasebnost in varstvo podatkov. Čeprav nenehen tehnološki napredek potencialno stopnjuje grožnjo takega posega, lahko učinkovit nadzor in
pravna sredstva omejijo možnosti zlorabe.
Evropsko protidiskriminacijsko pravo, kot ga določajo zlasti protidiskriminacijske direktive Evropske
unije, člen 14 Evropske konvencije o človekovih pravicah in 12. Protokol k tej konvenciji, prepoveduje
diskriminacijo na različnih področjih in zaradi različnih razlogov. Ta priročnik pojasnjuje evropsko
protidiskriminacijsko pravo, kot izhaja iz navedenih dveh komplementarnih sistemov. Izmenjuje
navaja področja, kjer se ureditvi vsebinsko prekrivata, in izpostavlja razlike med njima.
Dejstvo je, da 80 % anketiranih Romov živi pod pragom tveganja revščine, kot velja v njihovi državi prebivališča, vsak tretji
Rom živi v gospodinjstvu brez tekoče vode, vsak tretji romski otrok živi v gospodinjstvu, v katerem je v preteklem mesecu
nekdo šel vsaj enkrat lačen spat, romski otroci zaostajajo v izobrazbi za svojimi vrstniki, ki niso Romi. Poročilo tako izpostavlja
zaskrbljujočo, a neizogibno resnico: največja etnična manjšina v Evropi se še vedno spopada z nevzdržno diskriminacijo in
neenakopravnim dostopom do raznih osnovnih storitev.
Otroci so polnopravni imetniki pravic. Zagotovljene so jim vse človekove in temeljne pravice ter so
zaradi svojih posebnih lastnosti subjekti posebnih ureditev. Namen tega priročnika je ponazoriti,
kako se v evropskem pravu in sodni praksi upoštevajo posebni interesi in potrebe otrok.
Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP) in pravo Evropske unije (EU) zagotavljata vse pomembnejši okvir za varstvo pravic tujcev. Zakonodaja EU v zvezi z azilom, mejami in priseljevanjem se hitro razvija.
Nasilje nad ženskami posega v bistvene temeljne pravice žensk, kot so dostojanstvo, dostop do sodnega varstva in enakost med spoloma. Vsaka tretja ženska je na primer doživela fizično in/ali spolno nasilje po 15. letu starosti, vsaka peta je bila žrtev zalezovanja, vsaka druga pa je bila soočena z eno ali več oblikami spolnega nadlegovanja.
Ta informativni bilten vsebuje nekaj primerov ugotovitev raziskave, ki so navedeni ob splošnih ugotovitvah kot morebitne „prihodnje rešitve“ za odziv na nasilje nad ženskami.