Nasilje nad invalidi v socialnovarstvenih zavodih je po vsej Evropi še vedno zelo razširjeno, vendar se o njem večinoma premalo poroča. Nasilna dejanja vključujejo najrazličnejša izkoriščevalska, zlonamerna in ponižujoča dejanja, ki so v nasprotju z obveznostmi Evropske unije (EU) in držav članic EU na podlagi mednarodnega in evropskega prava o človekovih pravicah. Zaščita pred nasiljem temelji na Konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov, ki je glavni sporazum o človekovih pravicah za enakopravno uživanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin invalidov.
Ta publikacija je izvleček iz letnega poročila Agencije
Evropske unije za temeljne pravice (FRA) Fundamental
Rights Report 2025 (Poročilo o temeljnih pravicah
za leto 2025). V njem so predstavljeni izbrani ključni
dogodki na področju temeljnih pravic leta 2024 ter
ključne ugotovitve in mnenja FRA iz poglavij poročila.
Leta 2023 je bil na področju varstva temeljnih pravic sicer dosežen napredek, a je bilo hkrati opazno tudi nazadovanje. V poročilu o temeljnih pravicah za leto 2024, ki ga je pripravila Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA), so povzeti razvojni dogodki na tem področju ter izpostavljeni dosežki in področja, ki so še vedno zaskrbljujoča. V njem so predstavljena mnenja FRA o glavnem razvoju dogodkov na obravnavanih tematskih področjih in podane utemeljitve za ta mnenja. Tako je nastal jedrnat, vendar informativen pregled glavnih izzivov na področju temeljnih pravic, s katerimi se srečujejo EU in njene države članice.
Leta 2022 je bil na področju varstva temeljnih pravic sicer dosežen napredek, a je bilo hkrati opazno tudi nazadovanje. Poročilo o temeljnih pravicah za leto 2023, ki ga je pripravila Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA), povzema razvoj glavnih dogodkov na tem področju ter izpostavlja dosežke in področja, ki so še vedno zaskrbljujoča. Predstavlja mnenja agencije FRA o glavnem razvoju dogodkov na obravnavanih tematskih področjih in podaja utemeljitve za ta mnenja.
Teroristična dejanja resno ogrožajo življenje in varnost ljudi ter so obsežen varnostni izziv za države članice. Zakonodaja, politike in drugi ukrepi za boj proti terorizmu lahko obenem neposredno ali posredno močno omejujejo temeljne pravice ter lahko škodljivo vplivajo na posameznike, skupine in družbo kot celoto. V tem povzetku so predstavljene glavne ugotovitve Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA) iz njenega poročila o Direktivi (EU) 2017/541 o boju proti terorizmu, ki je glavni instrument kazenskega prava na ravni EU na področju boja proti terorizmu.
Handbook / Guide / Manual
19
August
2022
CS, DE, ES, FR, HU, IT, NL, PL, RO versions now available
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (Listina) je listina pravic EU. Za institucije EU in države članice je zavezujoča vedno, ko delujejo na področju uporabe prava EU. Vendar pa še zdaleč ni preprosto ugotoviti, ali konkretna zadeva spada na področje uporabe prava EU. Delavcem v pravni stroki je zato treba zagotavljati usposabljanje in gradivo za usposabljanje, da se jim omogoči razumevanje področja uporabe Listine, kot je določeno v njenem členu 51. Cilj tega priročnika za izvajalca usposabljanja je zagotoviti smernice tako o organizaciji kot o izvajanju takih usposabljanj na podlagi niza študij primerov, ki se bo v prihodnosti razširil.
Organizacije civilne družbe se po vsej Evropski uniji srečujejo z različnimi izzivi. V poročilu agencije FRA o varovanju prostora civilne družbe v EU so predstavljene ugotovitve Agencije v zvezi s temi izzivi. Poročilo je bilo objavljeno septembra 2021. V tem povzetku so predstavljene ključne ugotovitve in mnenja agencije FRA iz poročila.
Leta 2021 je bil na področju varstva temeljnih pravic dosežen napredek, a je bilo hkrati opazno tudi nazadovanje. Poročilo o temeljnih pravicah za leto 2022, ki ga je pripravila Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA), povzema razvoj glavnih dogodkov na tem področju ter izpostavlja dosežke in področja, ki še vedno vzbujajo skrb. Predstavlja mnenja agencije FRA o glavnem razvoju dogodkov na obravnavanih tematskih področjih in podaja utemeljitve za ta mnenja.
Ta vodič lahko pomaga mestom, ki želijo okrepiti svoja prizadevanja na področju spoštovanja človekovih pravic. Namenjen je spodbujanju lokalnih organov k sprejemanju višjih standardov človekovih pravic. Spodbudil ter krepil naj bi vzajemno učenje o človekovih in temeljnih pravicah. Ta vodič so skupaj pripravili Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA), skupina mest človekovih pravic in različni strokovnjaki v EU. Vodič temelji na obetavnih praksah in izkušnjah mest, regij, strokovnjakov, mednarodnih organizacij ter mrež, ki jih je mogoče najti v poročilu agencije FRA z naslovom Human rights cities in the EU: A framework for reinforcing rights locally (Mesta človekovih pravic v EU: okvir za lokalno krepitev pravic).
Zavzemanje za človekove pravice še nikoli ni bilo pomembnejše. Toda kako se ga lotiti? Kako združiti ljudi in pritegniti pozornost v poplavi informacij?
Otroci so polnopravni imetniki pravic. Zagotovljene so jim vse človekove in temeljne pravice ter so zaradi svojih posebnih lastnosti subjekti posebnih ureditev. Namen tega priročnika je ponazoriti, kako se v evropskem pravu in sodni praksi upoštevajo posebni interesi in potrebe otrok. V njem je poudarjen tudi pomen staršev in skrbnikov ali drugih zakonitih zastopnikov, poleg tega pa, kjer je
ustrezno, vključuje primere, v katerih se pravice in odgovornosti podelijo predvsem skrbnikom otrok.
V Mnenju agencije FRA 1/2021 sta predstavljena obseg in narava doživetih izkušenj neenakosti ter diskriminacije po vsej EU. Pri tem se sklicuje na razloge za diskriminacijo in področja življenja, ki so obravnavani v direktivah o rasni enakosti in enakosti pri zaposlovanju, pa tudi v predlagani direktivi o enakem obravnavanju. Mnenje je bilo izdano 30. aprila 2021. V tem povzetku so predstavljena glavna priporočila („Ključne ugotovitve in mnenja“) iz Mnenja agencije FRA 1/2021.
Leta 2020 je bil na področju varstva temeljnih pravic
sicer dosežen napredek, a je bilo hkrati opazno
tudi nazadovanje. Poročilo o temeljnih pravicah
za leto 2021, ki ga je pripravila Agencija Evropske
unije za temeljne pravice, povzema razvoj glavnih
dogodkov na tem področju ter izpostavlja dosežke
in področja, ki so še vedno zaskrbljujoča.
V tem povzetku so predstavljene glavne ugotovitve
iz drugega osrednjega poročila agencije FRA o njeni
raziskavi o temeljnih pravicah. V raziskavi so bili pri
približno 35 000 osebah zbrani podatki o njihovih
izkušnjah, dojemanju in mnenjih v zvezi z vrsto
vprašanj, ki se na različne načine nanašajo na
človekove pravice.
V poročilu agencije FRA o umetni inteligenci in temeljnih pravicah so navedeni konkretni primeri, kako podjetja in javne uprave v EU uporabljajo umetno inteligenco ali jo poskušajo uporabljati. Osredotoča se na štiri osrednja področja – družbene koristi, napovedno policijsko delo, zdravstvene storitve in ciljno trženje. Poročilo obravnava morebitne posledice za temeljne pravice in analizira, kako se te pravice upoštevajo pri uporabi ali razvoju aplikacij umetne inteligence.
Nacionalne institucije za človekove pravice (NHRI) so ključnega pomena za varstvo človekovih pravic na državni ravni. Z ozaveščanjem, svetovanjem, spremljanjem in zagotavljanjem odgovornosti oblasti imajo osrednjo vlogo pri premagovanju velikih sodobnih izzivov na področju človekovih pravic, saj rešujejo zakoreninjene probleme, kot sta diskriminacija in neenakost, ter novejše težave, kot so posledice umetne inteligence ter pandemije covida-19 za človekove pravice.
Z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in pravom Evropske unije se zagotavlja vse pomembnejši okvir za varstvo pravic tujcev. Zakonodaja Evropske unije v zvezi z azilom, mejami in priseljevanjem se hitro razvija. Obsežna sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice se nanaša zlasti na člene 3, 5, 8 in 13 EKČP. Sodišče Evropske unije je vse pogosteje pozvano, naj se izreče o razlagi določb prava EU na tem področju. V tretji izdaji tega priročnika, ki je bila posodobljena do konca julija 2020, sta zakonodaja Evropske unije in sodna praksa obeh evropskih sodišč predstavljeni na dostopen način. Priročnik je namenjen delavcem v pravni stroki, sodnikom, tožilcem, uradnikom za priseljevanje in nevladnim organizacijam v državah članicah EU in Sveta Evrope.
V tem povzetku so predstavljeni glavni uvidi iz
prvega poročila agencije FRA na podlagi njene
raziskave o temeljnih pravicah. V raziskavi so bili
pri približno 35 000 ljudeh zbrani podatki o njihovih
izkušnjah, dojemanju in mnenjih v zvezi z vrsto
vprašanj, ki se na različne načine nanašajo na
človekove pravice.
V tem poročilu so predstavljeni konkretni primeri, kako podjetja in javne uprave v Evropski uniji (EU) uporabljajo ali poskušajo uporabljati umetno inteligenco. Obravnavane so možne posledice za temeljne pravice, prav tako je prikazano, ali uporabniki umetne inteligence upoštevajo pravice in na kakšen način.
Te smernice so namenjene uslužbencem na področju upravljanja meja v državah članicah EU, ki delajo na operativni ravni. Pri vsakodnevnem delu naj bi jim pomagale pri izvajanju zaščitnih ukrepov v zvezi s temeljnimi pravicami iz zakonika o schengenskih mejah (Uredba (EU) št. 2016/399) in povezanega prava EU.
