Mednarodne in regionalne organizacije za človekove pravice, vključno s Svetom ZN za človekove pravice, različnimi subjekti Sveta Evrope ter Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE)/Uradom za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR), poudarjajo pomembno vlogo civilne družbe pri varovanju ter spodbujanju človekovih pravic in demokracije.
Civilna družba ima v Evropski uniji pomembno vlogo pri uresničevanju skupnih vrednot EU in njenih držav članic, opredeljenih v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). Civilna družba bistveno prispeva k izvajanju politik EU na področju človekovih pravic. Ključna vloga civilne družbe je poudarjena tudi v pogodbah EU. Na njeno pomembnost prav tako opozarjajo ustrezni dokumenti politik EU, vključno s strategijami in akcijskimi načrti.
V členu 11(2) PEU in členu 15(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je navedeno, da civilni dialog ter sodelovanje civilne družbe spadata med orodji za dobro upravljanje. Tako je tudi pri ustreznih dokumentih politik EU, kot so Strategija za okrepitev uporabe Listine o temeljnih pravicah v EU (Listina EU), akcijski načrt za evropsko demokracijo ter sektorski akcijski načrti za boj proti rasizmu, enakost skupnosti LGBTQI+, vključevanje Romov, pravice otrok, invalidnost, pravice žrtev, pravice žensk in vključevanje migrantov.
Pa vendar se organizacije civilne družbe po vsej EU srečujejo z različnimi izzivi. V tem poročilu so predstavljene ugotovitve Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA) v zvezi z več tovrstnimi izzivi. Ugotovitve temeljijo na raziskavah, ki jih je leta 2020 izvedla raziskovalna mreža Franet agencije FRA, dveh ločenih spletnih posvetovanjih z organizacijami civilne družbe leta 2020 in teoretičnih raziskavah.
V poročilu agencije FRA o varovanju prostora civilne družbe v EU (Protecting civic space in the EU) je opisan ustrezen razvoj na področju zakonodaje in politik, ki vpliva na dejavnosti organizacij civilne družbe, dejavnih na področju človekovih pravic v EU. Predstavljene so tudi ustrezne obetavne prakse. Poleg tega so v mnenjih, predstavljenih v nadaljevanju, opisani načini za krepitev bolj pozitivnega delovnega okolja za civilno družbo.
Na splošno je bilo v okviru raziskav ugotovljeno, da se razmere v državah članicah znatno razlikujejo. Raziskave opozarjajo tudi, da so bile razmere leta 2020 na splošno zahtevnejše kot v preteklih letih, pogosto zaradi pandemije covida-19. Kljub temu dejstvu pa raziskave kažejo tudi na pozitiven razvoj.